Poglej temo - Ozna�evanje predpakiranih �ivil :: Slovenski ljubiteljski �ebelarji (2025)

Dolo�ena minimalna velikost �rk za ozna�evanje �ivil

Na predpakiranih �ivilih bo minimalna predpisana velikost �rk 1,2 milimetra.
Profimedia

Nazadnje urejal/a �elar 20 Apr 2019 04:12; skupaj popravljeno 3 krat

Konec preteklega leta je stopila v veljavo Uredba (EU) �t. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o �ivilih potro�nikom, ki je razveljavila zdaj�njo zakonodajo s podro�ja ozna�evanje �ivil natan�neje Pravilnik o splo�nem ozna�evanju predpakiranih �ivil. Bistvena sprememba ozna�evanja je, da je po novem predpisana velikost �rk na nalepkah. Vse oznake na �ivilu (razen ozna�evanje �tevilke za neto koli�ino) morajo biti velike vsaj 1,2 mm, o �emer smo �e pisali. Poleg tega je ena izmed novosti tudi ozna�evanje alergenov.

Potrebno je ozna�iti vsako sestavino ali pomo�no tehnolo�ko sredstvo, ki je navedeno na seznamu v Prilogi II omenjene uredbe ali pridobljeno iz snovi ali proizvoda s seznama v Prilogi II, ki povzro�a alergije ali preob�utljivosti, se uporablja v proizvodnji ali pri pripravi �ivila in je �e vedno prisotno v kon�nem proizvodu, �eprav v spremenjeni oblik.

Ime snovi iz Priloge II se poudari z vrsto pisave, ki se jasno razlikuje od preostalega seznama snovi, na primer po �rkah, stilu ali barvi ozadja.

�e seznama sestavin ni, potem je potrebno zapisati besedo �vsebuje�, ki ji sledi ime snovi ali proizvoda iz Priloge II.

Na seznamu Priloge II so med drugim zapisane naslednje sestavine:
�ara�idi (kikiriki) in proizvodi iz njih

�ore�ki, in sicer mandlji (Amygdalus communis L.), le�niki (Corylus avellana), orehi (Juglans regia), indijski ore��ki (Anacardium occidentale), ameri�ki orehi (Carya illinoinensis (Wangenh.) K. Koch), brazilski ore��ki (Bertholletia excelsa), pistacija (Pistacia vera), makadamija ali orehi Queensland (Macadamia ternifolia) ter proizvodi iz njih, razen ore�kov, ki se uporabljajo za alkoholne destilate, vklju�no z etilnim alkoholom kmetijskega izvora;

��veplov dioksid in sulfiti v koncentraciji ve� kot 10 mg/kg ali 10 mg/l glede na skupni SO 2 , ki se izra�unajo za proizvode, ki so pripravljeni za u�ivanje ali obnovljeni v skladu z navodili proizvajalcev;

�ebelji pridelki na tem seznamu niso omenjeni, tako da zanje ni potrebno upo�tevati teh zahtev, je pa potrebno upo�tevati v primeru, da proizvajamo med z dodanimi ore�ki, pridelujemo medico ipd.

Zaradi morebitnih sprememb seznama alergenih snovi priporo�amo, da pri pripravi nalepk za sestavljena �ivila preverite seznam.

08.09.2016 Finance

Od 13. decembra bo ozna�evanje hranilne vrednosti obvezno na vseh predpakiranih �ivilih v prodaji, kmetje pa bi se temu radi izognili �za vse, kar je pridelano in predelano na kmetiji�

avtorPetra �ubic

Hrane �e zdale� ne kupujemo samo po videzu, embala�i ali ceni. Gledamo na rok uporabe, sestavine in alergene med njimi, poreklo �ivila in njegovo hranilno vrednost ... �ez tri mesece bo tabela s hranilno vrednostjo obvezna na tako imenovanih predpakiranih �ivilih, ki so v prodaji. Kdo jo �e navaja in komu je ni treba? S pomo�jo strokovnjakov smo poiskali odgovore iz evropske uredbe 1169/2011 o zagotavljanju informacij porabnikom, ki je alfa in omega ozna�evanja �ivil.

1. Katera �ivila so predpakirana?

To so �ivila, ki jih proizvajalec zapakira v embala�o, preden gredo v prodajo in se kot taka ponudijo kupcu. Ne zajemajo �ivil, ki se v trgovini pakirajo na �eljo kupca (rezanje in pakiranje salam v delikatesi) ali na prodajnih mestih predpakirajo za neposredno prodajo (sir v kosih s ceno, ki ga vnaprej nare�e trgovec za prodajo), pravi Anita Ku�ar z in�tituta za nutricionistiko Nutris.org.

2. �e obvezni podatki na �ivilih

Obvezni podatki na predpakiranih �ivilih so ime �ivila, rok uporabe, proizvajalec, seznam sestavin in alergeni, neto koli�ina �ivila in poreklo za nekatere skupine �ivil, kot so olj�no olje, med, sadje in zelenjava ter nekatere vrste mesa, dodaja Ku�arjeva.

3. Kako je z ozna�evanjem hranilne vrednosti (HV)?

Od 13. decembra bo na vseh predpakiranih �ivilih (razen izjem iz priloge V k uredbi 1169/2011) obvezno tudi ozna�evanje hranilne vrednosti. Vklju�uje energijsko vrednost in povpre�no vsebnost ma��ob (in posebej nasi�enih), ogljikovih hidratov (in posebej sladkorjev), beljakovin in soli. Gre za povpre�ne vrednosti teh hranil v gramih na 100 gramov ali 100 mililitrov �ivila.

4. Dolo�anje HV in koliko to stane

Zakonodaja dopu��a dva na�ina � ali na podlagi analize �ivila ali povzemanja literaturnih podatkov. HV �ivil se lahko dolo�i z analizo, ki jo opravi proizvajalec sam ali jo zanj opravi zunanji laboratorij � denimo laboratorij Biotehni�ke fakultete v Ljubljani ali eden od Nacionalnih laboratorijev za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) po dr�avi. �Cena analiz je odvisna od vrste �ivila, �tevila vzorcev in nabora analiziranih parametrov ter uporabljenih analiznih metod. Okvirni stro�ek je od 210 evrov,� pravi Jerica Ivano� iz NLZOH v Mariboru.

Cena je ni�ja denimo pri vzorcih �ivila, kjer ni treba opraviti celotnega nabora obveznih preiskav. To denimo velja takrat, ko �ivilo vsebuje tako malo ma��ob, da jih ni treba analizirati in ozna�iti v tabeli hranilne vrednosti �ivila. Cena analize pa je vi�ja takrat, ko proizvajalec obvezno ozna�bo hranilne vrednosti dopolnjuje z drugimi hranili, na katera se denimo nana�ajo prehranske ali zdravstvene trditve, in je treba opraviti dodatne analize, dodaja Jerica Ivano�.

Kot omenjeno, lahko hranilno vrednost proizvajalec izra�una tudi na podlagi literaturnih podatkov in recepture �ivila (iz znanih ali dejanskih povpre�nih vrednosti uporabljenih sestavin) ali jih povzame iz na primer nacionalne baze podatkov, kot je platforma za klini�no prehrano IJ� - OPK, ali iz tujih baz podatkov, kot je EUROfir, pravijo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

5. Kdo HV �ivil �e ozna�uje?

�To �e dela ve�ina kmetijskih in �ivilskopredelovalnih podjetij, ki so na�i �lani, saj so ocenili, da kupce ti podatki zanimajo. Ozna�be izdelkov so prilagodili zahtevam uredbe 1169/2011, podatke o energijski vrednosti so zagotavljali, �e preden je z omenjeno uredbo ozna�evanje hranilne vrednosti postalo obvezno ,� pravi Petra Medved Djura�inovi� z Zbornice kmetijskih in �ivilskih podjetij pri GZS. Nekateri, predvsem manj�i proizvajalci �ivil, pa �e i��ejo nasvete in nas prosijo za pomo� pri pripravi ozna�be hranilne vrednosti, dodaja Anita Ku�ar.

6. Katera �ivila so izvzeta iz obveznega ozna�evanja HV?

Ta �ivila so navedena v prilogi V evropske uredbe 1169/2011. Mednje sodijo predvsem osnovna in nepredelana �ivila (denimo �ita in moka), nekatera druga �ivila, kot so �aj, kava, sol, kis, ter �ivila zelo majhnih pakiranj. Iz obveznega ozna�evanja HV so izvzeta tudi obrtno proizvedena �ivila, ki jih proizvajalec majhnih koli�in dobavlja neposredno kon�nemu kupcu in se prodajajo lokalno, denimo v prodajalni na kmetiji.

7. Ali kmetje, ki doma�e mesnine, rezance in marmelade dobavljajo trgovskim verigam, �e ozna�ujejo HV?

�Kmetijam do 13. decembra 2016 ni treba ozna�evati svojih �ivil s hranilno vrednostjo in tega �e ne po�no,� pravijo na kmetijsko-gozdarski zbornici (KGZS).

V sodelovanju z Zdru�enjem kme�kih sirarjev, Zdru�enjem predelovalcev mesa na kmetijah in drugimi nacionalnimi zdru�enji so pripravili predlog pobude za derogacijo, kar evropska uredba 1169/2011 v preambuli tudi omogo�a, in ga poslali na kmetijsko ministrstvo.

Zavzemajo se, da bi vse kme�ke izdelke, ki so predelani na kmetiji in ki jih kmetija ali maloprodajno podjetje tr�i neposredno kon�nim kupcem, izvzeli iz obveznega ozna�evanja HV. Za to navajajo ve� razlogov:

porabnik kme�kih izdelkov ne izbere zaradi same hranilne vrednosti, ampak iz drugih vzgibov (zaradi tradicionalne predelave, kratke verige od pridelave/predelave do kupca, posebnega recepta ali druga�nega okusa od tipiziranega izdelka);
laboratorijske analize HV so zelo drage in bi pomenile veliko finan�no breme za kmetije;
kme�ki izdelki niso tipizirani, ker vsebnost hranil v surovinah, ki jih predelujejo na kmetiji (denimo v surovem mleku ali energijski vrednosti slanine), zelo nihajo glede na sezono in letni �as. Zaradi nihanja hranil v surovinah bi lahko za kme�ke izdelke izra�unali le pribli�no hranilno vrednost, s tem pa bi zavajali kupce.

KGZS predlaga, da bi iz obveznega ozna�evanja HV izvzeli vsa �ivila iz izklju�no lastne surovine, ne glede na to, kdo jih predeluje. �e surovina ne izvira 100-odstotno iz lastne pridelave, pa bi derogacija veljala za vsa �ivila, ki so predelana na kmetiji, v obrti in gospodarskih dru�bah, dokler prodaja teh �ivil ne prese�e pet letnih povpre�nih pla� preteklega leta na obratovalni obrat.

�e KGZS s temi predlogi ne uspe, od kmetijskega ministrstva pri�akuje, da bo na svoji spletni strani nasnel tako imenovane prehranske tablice za vse skupine �ivil, da bi lahko kmetije HV za svoja �ivila izra�unale na podlagi teh prehranskih tabel. Zdaj je na potezi kmetijsko ministrstvo oziroma UVHVVR.
8. Bodo trgovci na policah tudi po decembru imeli toliko �ivil s kmetij?

Trgovci pravijo, da je le malo �ivil s kmetij in iz zadrug �e ozna�enih s hranilno vrednostjo. Tega od kmetov in manj�ih proizvajalcev za zdaj niti ne zahtevajo, �saj vedo, da nekateri takih zahtev niti ne bi mogli izpolniti�.

V Mercatorju se spra�ujejo, koliko kmetij in manj�ih doma�ih proizvajalcev bo sploh lahko izpolnilo nova merila in zahteve glede ozna�evanja �ivil, ko bo za�ela veljati nova uredba, in kaj bo to pomenilo za te male dobavitelje in ne nazadnje tudi za projekt Radi imamo doma�e, s katerim v Mercatorju posku�ajo kupcem olaj�ati nakup �ivil, ki jih sicer dobijo na lokalni tr�nici.

V Tu�u pravijo, da zadnja leta raste prodaja hrane lokalnega izvora in da so kupci �edalje bolj ozave��eni o pomenu porekla hrane. Nakupe tak�nih �ivil spodbujajo s projektom Spo�tujmo slovensko in podpirajo lokalne dobavitelje.

Prodaja, zagotavljanje sledljivosti in ozna�evanje
19.04.2019

Produktna odgovornost je na strani �ebelarja, zato mora predvsem poskrbeti za varnost in sledljivost svojih �ebeljih pridelkov, saj ti sodijo med �ivila. Poleg shranjevanja ra�unov zdravil, krme za �ebele,�, mora zagotavljati sledljivosti tudi korak naprej, kar pomeni, da mora vedeti, kam je pridelan med prodal. Vsak �ebelar mora imeti zapiske, v katere zapi�e koli�ino nato�enega medu, ozna�i serijo tega medu in kam je med prodal, v trgovine, polnilcem ali kon�nemu potro�niku. Serija medu mora biti jasno ozna�ena tudi na posodah za med in kon�ni embala�i (kozarcih), �e na kozarcu ni zapisan to�en datum uporabnosti medu z besedami uporabno najmanj do, �emur sledi to�en datum: dan/mesec/leto (razen v primeru vklju�enosti �ebelarja v SMGO, ko je navedba lota obvezna v vsakem primeru). Pri ozna�evanju medu prav tako ne smemo pozabiti na prelepko, ki zagotavlja originalno zaprtost na�ega izdelka. �e izdelujete svoje nalepke za med ali imate �e kak�no vpra�anje glede pravilnega ozna�evanja medu in tudi drugih �ebeljih pridelkov, se lahko obrnete na svetovalki za varno hrano �ZS. Ve� o ozna�evanju najdete tudi na spletni strani www.czs.si.

�ebelar, ki �ebelje pridelke prodaja na tr�nicah, v trgovini, po internetu, jih oddaja polnilcem ali jih tudi predeluje (me�anice, medene pija�e,�) pa se mora vpisati tudi v Register �ivilskih obratov (R�O). V R�O se ni potrebno vpisati �ebelarju, ki oddaja �ebelje pridelke kon�nemu potro�niku ali obratu prodaje na drobno, ki neposredno oskrbuje kon�nega potro�nika, izklju�no na mestu pridelave (na domu).

Poskrbite za pravilno ozna�evanje in v primeru prodaje na stojnici le to opremite s podatki va�ega �ebelarstva in ustrezno ozna�itvijo cen izdelkov. In ko smo �e pri cenah � spo�tujmo svoje delo in delo na�ih �ebel, ter ne prodajajmo medu pod povpre�no ceno tujega medu!

Tanja Magdiďż˝, svetovalka za ekonomiko pri JSSďż˝

Zagotavljanje sledljivosti pogoj za dajanje �ebeljih pridelkov v promet
30.12.2019

Med in druge �ebelje pridelke, ki jih �ebelarji dajemo v promet, moramo ozna�iti skladno z veljavno zakonodajo, zagotavljati pa moramo tudi sledljivost, kar pomeni, da moramo vedeti, koliko �ebeljih pridelkov smo pridelali in koliko ter kam smo jih prodali. Shranjevati moramo tudi ra�une materiala, ki smo ga kupili, npr. zdravil, embala�e, sladkorja � Podrobnej�a navodila o zagotavljanju sledljivosti so zapisana v Smernicah dobrih higienskih navad v �ebelarstvu.

Vsak �ebelar mora biti registriran, sledljivost pa moramo zagotavljati, �e �ebelje pridelke dajemo v promet, tudi �e jih samo podarimo. �ebelji pridelki, ki jih dajemo v promet, morajo biti varni in kakovostni. Tudi �e imamo samo tri panje in vsega medu ne porabimo za svojo doma�o porabo, moramo zagotavljati varnost, kakovost medu ter sledljivost. To pomeni, da si zapi�emo datum, lokacijo to�enja, koli�ino nato�enega medu in ozna�itev serije pridelanega medu in �ebeljih pridelkov. Serija mora biti ozna�ena v zapiskih, na skladi��nih posodah te serije in na maloprodajni embala�i pridelka te serije, �e roka uporabnosti nismo zapisali z besedami uporabno najmanj do, �emur je sledil to�en datum (dan, mesec, leto). Vedeti tudi moramo, koliko pridelka posamezne serije smo �e prodali in kak�na je �e zaloga. Zapiske lahko vodimo na razli�ne na�ine. Za evidenco lahko slu�ijo dobavnice, ra�uni, elektronske evidence, evidence v blokih ali pa jih sproti pi�emo v obrazec �t. 3 v Smernicah dobrih higienskih navad v �ebelarstvu. �e �ebeljih pridelkov ne prodamo kon�nim potro�nikom, moramo poznati tudi kupce (npr. 300 kg L12019 Mercator �).

Osnovni podatki zagotavljanja sledljivosti medu:
1. Mesto in/ali lokacije pa�e: Ljubljanski vrh.
2. Datum in kraj to�enja: 13. 5. 2019.
3. �tevilo dru�in: 20
4. KOLI�INA medu: 300 kg.
5. VRSTA medu (mnenje �ebelarja): cvetli�ni med.
6. Oznaka serije/lot (L): L12019.
7. Datum roka uporabe, ozna�en na maloprodajni embala�i: 31. 12. 2021.
8. Kupci medu: 100 kg trgovina Mercator, 100 kg kon�ni potro�nik, 100 kg zaloga.

Serije pridelka ozna�imo z veliko �rko �L�. Pri malih �ebelarjih je ena serija medu navadno posamezno to�enje, lahko pa je ena serija tudi eno polnjenje medu. Odlo�itev o tem, kako bomo ozna�evali serijo, je prepu��ena nam, pomembno pa je, da v zapisnik zapi�emo, kaj serija pomeni, in da je ozna�ena enozna�no, kar pomeni, da se nana�a na to�no to serijo in na nobeno drugo, tudi ne v preteklem ali prihodnjem letu.

Pogosto se zgodi, da �ebelar serijo ozna�i samo z enim znakom, npr. z 1, prihodnje leto pa med prvega to�enja znova ozna�i z 1. Tak�no ozna�evanje serije ni ustrezno, saj ne pove nedvoumno, na kateri pridelek se ta serija v resnici nana�a (lahko se npr. nana�a na med iz leta 2018 ali iz leta 2019). �ebelarji pogosto ozna�ujemo serijo (lot) �ivila po dnevu to�enja (L3152019), po zaporedju to�enja (L119, L219) ali po roku uporabe (L31122021). �e serijo (lot) ozna�imo po datumu uporabe, moramo paziti, da ta ni zapisan kot datum (npr. L31. 12. 2021), temve� kot L31122021.

Od vsake serije pridelka tudi shranimo po en reprezentativni vzorec, saj s tem zavarujemo sami sebe. Tako bomo npr. ob morebitni prito�bi imeli v skladi��u vzorec tega pridelka, tako da ga bomo lahko uporabili kot �protivzorec� za analize. Poskrbimo, da bo ta vzorec tudi vzorec resni�ne serije medu. �e je to mogo�e, vzorce odvzamemo na razli�nih mestih serije (lota) ali iz sredine skladi��ne posode, torej �e med polnimo v kozarce, shranimo kozarec, ki smo ga napolnili nekje na sredini svojega dela. Vsake toliko �asa oddajmo vzorec medu (ali drugih �ebeljih pridelkov) tudi v analizo, da se prepri�amo o ustreznosti svoje prakse.

Za primere napak v �ebeljih pridelkih (npr., da bi se v medu zna�la prisotnost kumafosa �ez dovoljeno mejo) imejmo vedno pripravljen tudi na�rt umika/odpoklica izdelka, kar lahko storimo z obrazcem 8 iz Smernic dobrih higienskih navad v �ebelarstvu. �e je pridelek v takem primeru �e dosegel kon�nega potro�nika, potem moramo o tem obvestiti tudi svoje kupce. �e nimamo stalnih strank, potem obvestilo o umiku nalepimo npr. na vrata svoje prodajalne, obvezno pa moramo o tem obvestiti tudi Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

�ebelarji, ki svoje primarne �ebelje pridelke (med, cvetni prah, propolis, vosek) prodajate tudi na tr�nici, v vrtce, �ole, oddajate polnilcem, v trgovine � torej prodaje �ebeljih pridelkov ne izvajate samo na mestu pridelave, morate biti vpisani v Registru �ivilskih obratov in morate izpolniti tudi druge obrazce iz Smernic dobrih higienskih navad v �ebelarstvu glede na svojo tehnologijo �ebelarjenja in katere pridelke prodajate. Tudi v primeru predelave �ebeljih pridelkov, tudi �e prodajate samo na mestu pridelave, ni zadosti, da izpolnite samo obrazec �t. 3, temve� vse obrazce iz Smernic glede na svojo tehnologijo �ebelarjenja in katere pridelke prodajate. �e pri popisu �ebeljih dru�in niste izpolnili kvadratka Med in �ebelje pridelke oddajam na trg, potem morate izpolniti obrazec, ki je objavljen na spletni strani: https://www.gov.si/zbirke/storitve/vloga-za-registracijo-zivilskega-obrata/ (obrazec za registracijo obrata in spremembo podatkov) in ga poslati na obmo�ni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

�ebelar, ki je v Sloveniji registriran kot �ebelar, ki nima dodatne registracije, kot npr. s. p. ali d. o. o., ali dopolnilne dejavnosti �prodaja s sosednjih kmetij�, lahko prodaja samo svoj med. Nakup medu od drugega �ebelarja in prodaja brez sledljivosti sta ne samo s strani zakonodaje prepovedana, temve� tudi tvegana, saj �ebelar prevzema odgovornost za med �neznanega� porekla. Zavedati se moramo, da splo�na javnost napako enega �ebelarja dojema kot napako slovenskih �ebelarjev. S svojo napako naredimo made� na celotno slovensko �ebelarstvo.

Kakr�ne koli informacije s tega podro�ja lahko dobite pri svetovalcih za varno hrano Javne svetovalne slu�be v �ebelarstvu.

Andreja Kandolf Borov�ak
Svetovalka za zagotavljanje varne hrane